9.12.2020
Kako bo drugi val epidemije v Sloveniji potekal v prihodnosti, je najbolj odvisno od vremenskih pogojev (temperatura, vlažnost), zelo pa tudi od uvedenih protikoronskih ukrepov in nivoja zagretosti za upoštevanje teh ukrepov. Zelo pomembno je, kdaj se kakšen ukrep uvede ali sprosti, ker to lahko zelo vpliva na dolžino potrebnega zaprtja države (lockdown) z vsemi svojimi posledicami, in na drugi strani na končno število smrtnih žrtev med ljudmi.
Kot je znano, je 8.12.2020 zdravstveni minister zahteval popolno zaustavitev vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti. Nasprotno je gospodarski minister zahteval postopno odpiranje določenih dejavnosti pod ostrimi zaščitnimi pogoji. Vlada se je v sredo zvečer modro odločila preložiti odločanje o zaostrovanju/sproščanju ukrepov na soboto 12.12.2020, ker trenutno epidemiološko stanje ni tako slabo, da bi zahtevalo takojšnje zaostrovanje, in tudi ne tako dobro, da bi lahko brez problema takoj sproščali ukrepe.
V Sloveniji je trenutno več pogledov na stanje naše epidemije. Eni modeli gledajo bolj skozi absolutno število vsakodnevno prijavljenih novih okužb in govorijo o relativno slabem stanju. Drugi bazirajo bolj na stanju v naših bolnišnicah in tudi nimajo preveč optimističnih predikcij. Večinoma vsi se trudimo čimbolj upoštevati čimveč faktorjev, od absolutnih številk novookuženih, sprememb obsega testiranja, vpliva uvajanja hitrih testov na statistiko, dinamike in spreminjanja kriterijev v bolnišnicah, sprememb razmerih obolelih po starostnih skupinah, vremenskih pogojev ki vplivajo na širjenje, prekuženosti, …
Pri nas je pri vsej nestabilnosti in z vidika modeliranja na trenutke celo konfuznosti pogojev in podatkov nemogoče vse popolnoma pravilno oceniti, kaj šele napovedati. Da ne bo pomote, tudi v drugih državah imajo podobne težave. Lahko samo poskušamo čimbolje oceniti in po najboljših močeh dati približno napoved. Dinamike, ki jo imamo v bolnišnicah zadnji mesec, pred tem ni nihče pravilno predvidel. Isto velja za predvideno skupno število smrti. Zaradi vsega tega je jasno, da na modelskih grafih nima nobenega smisla prikazovati intervalov zaupanja, ker so preširoki in bazirajo na preveč subjektivnih ocenah. Pri vsem tem analiziranju in ocenjevanju ne smemo biti niti preveč optimistični, niti preveč pesimistični. Moje skromno mnenje je, da predvsem ne smemo biti pretirano pesimistični.
Vlada je določila naslednji načrt sproščanja ukrepov … (vir: Vlada Republike Slovenije)
Pogledati moramo trenutno stanje naše epidemije in pogledati, kdaj izpolnimo kriterije za prehod v naslednjo barvno fazo programa sproščanja. Trenutno stanje in ocena razvoja sta približno taka, kot prikazuje graf. Krivulja novookuženih je v decembru nekaj višja zaradi večjega deleža s PCR metodo verificiranih hitrih antigenskih testov …
Vidimo, da prvi pogoj 1200 hospitaliziranih za prehod v rdečo fazo dosežemo okoli 16.12.2020. S ponedeljkom 21.12.2020 bi tako lahko uveljavili rdečo fazo. S tem pa se od tega datuma naprej stiki med ljudmi nekoliko povečajo. To pomeni, da nam je to sproščanje iz rdeče faze dvignilo reprodukcijski faktor za določen delež. Iz znanstvenih člankov in iz analize učinka dosedanjih naših ukrepov sem po najboljših močeh približno ocenil skupen učinek sproščanja iz določene barvne faze na naslednje relativno povečanje trenutnega reprodukcijskega števila R: rdeča +8%, oranžna +14%, rumena +12% in zelena +15% trenutne vrednosti. Ta učinek se ob prehodu v neko fazo vnese v model, nakar se ponovno pogleda pogoje za izpolnitev prehoda v naslednjo fazo … Še enkrat poudarjam – ta povečanja R v posamezni fazi so samo najboljša možna ocena v tem trenutku.
Dobimo graf, kako na osnovi rezultatov računskega modela kaže s sproščanjem, če bi se formalno držali programa vlade o sproščanju ukrepov, in to delali izključno na ravni cele države (nič ločeno po regijah). Narejeno je pri predpostavki, da je naša trenutna prekuženost 31%. Vpliv prehajanja v naslednje faze sproščanja je viden na stopničasti krivulji reprodukcijskega števila R, pri kateri pa je treba upoštevati, da R vedno računamo za teden dni nazaj, in se torej efekt sproščanja na krivulji za R pozna z enotedenskim zamikom …
Isto naredimo še za primer, da je naša dejanska prekuženost na dan 8.12.2020 manjša, in sicer 20%. Vidimo, da se tempo sproščanja zaradi nižje prekuženosti zmanjša, in do konca februarja o predvidenem programu sploh še ne pridemo v rumeno fazo …
Navajam še hipotetičen scenarij, če se od danes naprej ne bi nihče več okužil. Vidimo, da bi še vedno skupno imeli okoli 2900 smrti …
Vidi se, kako težko je obvladovati epidemijo COVID-19 v jesensko-zimskem času. Ni lahko biti v koži odločevalcev, ker se tehta med samimi slabimi variantami. Modelske ocene so pri tem lahko v veliko pomoč.
Starejše modelske napovedi: 24.11.2020 18.11.2020
COVID-19 Slovenija 