Peter Malovrh, 13.12.2021
https://covidslo.net
Že precej časa je znano, da kvaliteta zaščite po cepljenju s časom upada. V Izraelu so to spoznali že poleti in so že uspešno izvedli kampanjo poživitvenega odmerka in s tem preprečili večino posledic trenutnih valov epidemije.
Tudi pri nas so določene starostne skupine na dan 12.12.2021 že polovično precepljene s poživitvenim odmerkom …
Z dodatnim odmerkom si torej posameznik dvigne imunsko zaščito. Mene pa predvsem zanima, kako je z imunsko zaščito na nivoju populacije Slovenije. Le-te ni dovolj gledati samo skozi teorijo, ki je na začetku govorila, da bi zaščita od cepljenja lahko trajala res zelo dolgo, potem pa pač z dodatnimi raziskavami ugotovila, da je to bolj pol leta ali celo samo 4 mesece. Analizo bom za začetek poenostavil s pomočjo ignoriranja variante omikron, za katero 12.12.2021 še ni povsem natančno znano, v kolikšni meri bo vplivala na epidemijo COVID-19 z aspekta prenosljivosti oziroma zmožnosti izogibanja imunskemu odzivu.
Če pogledamo podatke iz naših bolnišnic vidimo, da večino pacientov predstavljajo starejši necepljeni posamezniki. To je tako kljub temu, da je med to starejšo populacijo praktično 80% od vseh že cepljenih. Se pravi da 1/5 ljudi zaseda 4/5 bolnišničnih kapacitet. To je posledica učinkovitosti zaščite od cepljenja, ki tudi jasno pokaže, kaj bi bilo, če cepljenja ne bi bilo. Tudi med novookuženimi je nesorazmerno visok delež necepljenih. S primerjavo razmerij cepljenih v bolnišnici od vseh cepljenih starejših, ter necepljenih v bolnišnici od vseh necepljenih starejši dobimo faktor učinkovitosti naše zaščite od cepljenja proti bolnišnični obravnavi. Če to isto naredimo še na podatkih o novih okužbah in podatkih iz intenzivne nege, dobimo faktorje (k) boljše zaščitenosti cepljenih od necepljenih tako proti okužbi, proti bolnišnični obravnavi in proti obravnavi v enoti intenzivne nege/terapije (EIT/ICU). Kot rečeno se ti faktorji s časom spreminjajo, in to pri nas izgleda takole …
Preko formule eff=1-1/k dobimo učinkovitost zaščite, in ta pri nas izgleda tako …
Kot vidimo, je naša povprečna učinkovitost zaščite proti okužbi od poletja 2021 naprej padala. Zakaj? Zato, ker se je takrat tempo cepljenja zelo znižal, hkrati pa je že popustila zaščita pri tistih, ki so se cepili na začetku leta 2021. Vidimo tudi, da se je sredi novembra trend obrnil nazaj navzgor, razlog pa so seveda poživitveni odmerki cepiva, ki so jih ljudje kar množično pričeli prejemati pol leta po opravljenem polnem cepljenju.
Po kolikšnem času je torej poenostavljeno treba polno cepljeno osebo izvzeti iz množice imunih oseb, da dobimo tako krivuljo učinkovitosti proti okužbi, kot nam jo narekujejo naši realni podatki o novookuženih?
Na spodnjem grafu imamo zgoraj svetlo zeleno krivuljo polno cepljenih. Ti isti po določenem času poenostavljeno gledano postanejo neimuni. Zato sem isto krivuljo izrisal še z rdečo barvo in jo časovno zamaknil naprej, in ta potem predstavlja tiste polno cepljene, ki so že izgubili zaščito. Spodaj je temno zelena krivulja prejetih poživitvenih odmerkov.
Dejansko imune na določen dan dobimo tako, da najprej od polno cepljenih do tistega dne (svetlo zelena) odštejemo tiste, ki so do tistega dne že izgubili zaščito (rdeča), ter temu prištejemo poživitvene odmerke do tistega dne. Ti dejansko imuni so prikazani z modro barvo.
Ugotovil sem, da je treba rdečo krivuljo tistih z izgubljeno zaščito zamakniti za okvirno 140 dni, da dobimo krivuljo dejansko imunih v približno taki obliki, kot nam jo narekujejo izračuni na osnovi naših realni podatkov o okužbah na terenu.
Teh 140 dni seveda ni na minuto natančen podatek. Lahko je tudi teden dni gor ali dol. Ampak okvirno pa le pokaže, da povprečno zaščita cepljenja proti okužbi traja dobre 4 mesece in pol.
Na tem mestu verjetno lahko naredimo zaključek, da bi bilo z vidika preprečevanja okužb bolje poživitvene odmerke omogočati že po 5 mesecih in ne šele po 6 mesecih. Sploh če je cepiva dovolj.
Če isto zadevo pogledamo skozi dnevne spremembe …
… je vidno, da je trenutno (12.12.2021) dnevna bilanca pozitivna. Se pravi, da je drugih in tretjih odmerkov skupaj dnevno zdaj več, kot je izgubljenih zaščit zaradi preteka omenjenega “roka trajanja” zaščite 140 dni. To pomeni, da nam splošna učinkovitost zaščite pred okužbo narašča.
Kako pa kaže v prihodnje? Pogled na število doslej porabljenih tretjih odmerkov pove, da je to 84% od polno cepljenih izpred pol leta. Če torej nadaljujemo s tretjimi odmerki vsak dan s 84% dnevne vrednosti polnih cepljenj izpred pol leta, prve odmerke pa postopoma znižujemo iz že sedaj zelo nizke vrednosti, dobimo naslednji dve projekciji skupne imunosti zaradi cepljenja in njene dnevne bilance …
Rezultat tega hipotetičnega primera pokaže, da nam bo število imunih zaradi cepljenja od 12.12.2021 naprej do sredine januarja naraščalo od 730.000 proti 840.000, potem bo nekje do sredine marca rahlo padalo proti 790.000, nato pa do konca aprila naraščalo proti 890.000.
Lahko rečemo, da nekega bistvenega zmanjšanja imunosti ni na vidiku. Malce se znižuje v prvi polovici marca, ampak to ne bo bistveno vplivalo na R epidemije. Upoštevati je potrebno, da je zelo močna zaščita tudi visoko število prebolevnikov, pri katerih zaščita traja precej dlje – kot kažejo raziskave vsaj eno leto, v povprečju pa izgleda okoli 16 mesecev. Marčevsko znižanje učinkovitosti cepljenja bo praktično vplivalo le na manjši del cepljenih, to je na tiste, ki še niso bili okuženi. In še če imamo R krepko pod 1 in epidemijo na predvidoma nizkem nivoju, potem ni nekih skrb iz tega naslova.
Na naslednjem grafu prikazujem delež dejansko imunih od vseh polno cepljenih pri omenjenem hipotetičnem tempu cepljenja …
Ta delež je precej neposredno povezan s samo učinkovitostjo cepljenja proti okužbi. Dosedanje izmerjene vrednosti te učinkovitosti so že označene na diagramu. Lahko sklepamo, da se nam bo do sredine januarja učinkovitost dvignila nekam v bližino 70%. Zanimivo je, da sem v svojem epidemiološkem modelu vrednost 70% že vnaprej nekako instiktivno predvideval in upošteval. Dodatno bo treba modelirati še vmesni marčevski padec učinkovitosti nekje do 65% in potem nazaj.
Ob takem obsegu cepljenja in ob trenutnih različicah virusa se nam torej iz naslova pešanja zaščite s cepljenjem ni za bati nekega 5. vala epidemije.
Na osnovi dosedanjih podatkov tudi resno dvomim v skorajšnjo eksplozijo dovzetnosti lanskih prebolevnikov. In tudi če se prične dogajati v večjem obsegu, so ti v veliki meri že tudi cepljeni, tako da to spet lahko vpliva na dvig R ranga 0.2, kar pred jesenjo 20222 še vedno ne bi uspelo povzročiti 5. vala. Ta tema bo enkrat po januarju zaslužila svojo analizo.
Vsi ti izračuni so zavestno delani ob ignoriranju variante omikron, ki pa zna razmere precej spremeniti. Če jih bo, se bodo takrat te analize delale ponovno. Že sedaj pa vemo, da je precej možno, da se bo zaradi omikrona učinkovitost cepljenja s sedanjimi variantami cepiva precej znižala, kar lahko bazen dovzetnih za okužbo poveča tudi za par sto tisoč oseb. A pustimo zdaj te črne scenarije do novega leta, ko bo o omikronu znanega že zelo veliko.
Zaključki:
- zaščita s cepljenjem v povprečju traja okoli 140 dni;
- poživitveni odmerek bi bilo pri vseh vrstah cepiva pametno omogočiti že po 4-5 mesecih;
- učinkovitost zaščite s cepljenjem se nam povečuje proti 70%, vmes marca začasno 65%;
- pri trenutnih variantah virusa in podobnih ukrepih 5. val v Sloveniji do jeseni 2022 ni verjeten;
- kot trenutno kaže ima varianta omikron potencial spremeniti vse to, več bo znano kmalu.
Peter Malovrh, 13.12.2021
https://covidslo.net
COVID-19 Slovenija 
Naj najprej pohvalim vložen trud in zelo dobre analize stanja. Pri analizi bi želel opozoriti na mogočo pomanjkljivost. Pri ugotavljanju učinkovitosti cepiva namreč izhajamo iz primerjave pozitivnih primerov cepljenih in necepljenih osebi, pri tem pa pozabljamo na metodo zbiranja podatkov. Cepljene osebe niso primorane pristopiti k testu, saj jih to ne zavezuje, za dnevna opravila jim zadostuje veljavna koda pridobljena na podlagi cepljenja, torej lahko hodijo naokoli okužene, ter slednje zamolčijo, test je za njih opcijski. Necepljene osebe so primorane opraviti test, da izpolnijo status testirane osebe, ter na podlagi slednjega pridobijo veljavno kodo za družbeno udejstvovanje, tako je test za njih obvezujoč. Menim, da je tako zbrane podatke nemogoče neposredno primerjati.
Kot drugo bi opozoril na pomanjkljivost, ki nastane zaradi interpretacije podatkov v obdobju širjenja omikrona. Ker je okužba zelo razširjena namreč lahko prihaja do velikega razkoraka med osebami, ki so “naključno” okužene z omikronom poleg primarnega stanja, ter osebami, ki so hospitalizirane zaradi omikrona. Po zadnjih podatkih je na današnji dan namreč zgolj tretjina hospitaliziranih zaradi covida, dve tretjini pa s covidom. Enako velja tudi za smrti. Če bi želeli realno oceno umrlih zaradi omikrona in ne z omikronom, bi morali pregledati podatke umrlih na intenzivnih oddelkih. Namreč velika verjetnost je, da se oseba s predhodnim končnim stanjem okuži po sprejemu ali je ugotovljena kot pozitivna na covid ob sprejemu in se napačno šteje med umrle “zaradi” covida.
Všeč mi jeVšeč mi je
Dobra vprašanja! Pri prvem se delno strinjam. Sigurno je prisoten bias in resnično stanje je glede okuženih cepjenih nekoliko slabše, kot kaže direktna primerjava. Bi pa opozoril, da je od teh nujnih testov zaradi manjkajočega statusa prišlo do PCR potrditve le okoli 1/10 končnega števila pozitivnih. Večina tega končnega števila je še vedno bila iz naslova napotenja zdravnikov zaradi simptomov. Resnična slika zato ni prav daleč od prikazane. Zdaj, ko PCR ni več obvezen, so razmerja še vedno taka, kot sem omenil.
Pri drugem se v celoti strinjam. MZ in NIJZ zdaj že lepo transparentno objavljata podatke za “zaradi” in “z” kovidom v bolnišnicah. Ločene imamo zdaj celo rdeče cone v ne-covid oddelkih. Sliko imamo zdaj res zelo realno, mi je to zelo všeč. Podobno bi seveda potrebovali tudi glede smrti, a tam bi to oni sigurno težje zagotovili. Jaz sklepam, da je kar precejšnja večina smrti “z” kovid, se pravi ne kot posledica neke kovid pljučnice. Jaz zaenkrat samo lepo beležim in rišem te smrti, in samo malo omenim v dnevnem povzetku, da je verjetno tako. Morda bi to moral malo bolj poudariti. Te številke smrti zdaj so povsem nerealne in ni prav, da poroča država naprej tako stanje. V resnici bo omikron val zahteval 100-200 smrti, kot sem napovedoval že decembra, uradno pa bodo naši poročali o 500 smrtih, kar je nerealno in ni krivec kovid. V prejšnjih valovih so tudi poročali tako, a takrat je bila kovid pljučnica v veliko višjem deležu res krivec smrti.
Všeč mi jeVšeč mi je
Kot prvo pohvale za vse, kar se lahko prebere na spletnem naslovu covidslo.net
Vezano na ta članek imam eno vprašanje. Pišete namreč o zaščiti cepljenja cca. 140 dni (+/- teden dni). Ste računali začetek štetja teh dni na dan cepljenja ali od dneva polne zaščite (npr. 14 dni po drugem cepljenju)?
Všeč mi jeVšeč mi je
Tole je bilo računano od dneva, ko je nekdo vpisan med cepljene. In hvala za vprašanje:)
Všeč mi jeVšeč mi je