Covid bolniki se v bolnišnicah nahajajo določen čas. To se lahko konča z odpustom (večji del bolnikov), v nekaterih primerih (manjši del) pa žal tudi s smrtjo.
Smrti se zgodijo v določenem povprečnem času. V aplikaciji covidSLO je ta čas fiksno nastavljen in se ne spreminja. To se sicer ne sklada povsem z realnostjo, a ker gre za manjši del bolnikov, napaka zaradi tega ni kaj dosti opazna. So pa smrti časovno razpršene, saj se ne zgodijo vedno točno po prej omenjenem času. Ta razpršitev je v aplikaciji narejena v obdobju treh tednov okoli povprečnega časa.
Tudi odpusti iz bolnišnic se zgodijo po nekem svojem povprečnem času. Ta čas imenujem ležalna doba. Tudi odpusti se včasih zgodijo prej, včasih pa pozneje. Časovno razpršenost simuliram z naslednjim modelom, ki ima vrh ob povprečni ležalni dobi:
Na sliki je ležalna doba 12 dni. V praksi pa se ležalna doba spreminja, in je lahko krajša ali daljša od teh 12 dni. Če je recimo 10 dni, se prvi odpusti zgodijo že 3. dan po sprejemu, zadnji pa 23. dan po sprejemu.
Vprašanje je, kakšna je v praksi dejansko ta ležalna doba?
Podatkov o ležalnih dobah na naših covid oddelkih nimamo, vsaj meni niso znani. Poskušam jih računsko določiti na osnovi znanih podatkov o sprejemih, odpustih in smrtih, ter iz znanega števila bolnikov v bolnišnicah na določen dan..
Če tako za primer vzamemo teh 774 bolnikov: ti so rezultat sprejemov v bolnišnice v obdobju do okoli enega meseca nazaj. A od teh sprejemov je veliko ljudi do današnjega dne že bilo odpuščenih, nekaj pa jih je tudi umrlo. Ko vse to upoštevamo, dobimo na današnji dan stanje 774 bolnikov.
To simuliram s prej omenjenimi modeli razpršenih smrti in odpustov. Če so ležalne dobe krajše, se do današnjega dne zgodi že večji delež odpustov, kot bi se, če bi bile daljše. Ko tako privzamem določeno ležalno dobo, in preračunam vse odpuste in smrti do današnjega dne, mi v bolnišnici na danšnji dan ostane več ali pa manj od 774 bolnikov. Zato isti poskus naredim še z za en dan skrajšanimi ležalnimi dobami, ter z za en dan podaljšanimi ležalni dobami. Dobim spremenjen rezultat, ki daje slutiti, ali so bile ležalne dobe v resnici krajše ali daljše od prvotno predpostavljene.
Te rezultate ustrezno skaliram, da se mi zadeva pokrije na številu 774 in s tem dobim boljši približek ležalnih dob v določenem obdobju pred današnjim stanjem v bolnišnicah.
Ta postopek ponovim za vse dni od začetka epidemije do danes in s tem dobim boljše približke ležalnih dob od začetka do danes.
Potem te izboljšane ocene ležalnih dob vzamem za osnovo in kompleten postopek ponovim N-krat (trenutno N=5), da se zadeve še bolje ujamejo. Dobim graf ležalnih dob:
Bilo bi zelo zanimivo izvedeti, koliko se bolnišnice strinjajo s tem mojim grafom, ki je seveda samo neka računska ocena. Vem pa, da se ta rezultat na določenih točkah zelo ujema z realnostjo, ker v določenih obdobjih pa pristojni so podali dolžino ležalne dobe.
Zanimivo je pogledati ležalno dobo glede na dinamiko epidemičnih valov. Pred valom se ta načeloma krajša, med valom pa daljša. V času poletja, ko smo doslej imeli bolj prazne bolnišnice, dobim verjetno nerealno dolge ležalne dobe.
Peter Malovrh
13.2.2022
COVID-19 Slovenija 