Vodni tunel

En od načinov reševanja visokih vod je razvejanje vodnega toka. Del velikega pretoka reke spelješ mimo poplavnega območja in s tem preprečiš poplavljanje. Primer je Gruberjev kanal v Ljubljani.

Če to pogledamo z vidika Sore in Poljanščice, hitro vidimo, da Poljanščica pride po dolini in je ni enostavno peljati mimo Škofje Loke. Ker kopanje kanala v Sten odpade, pade ideja tunela skozi Sten, ki smo jo že uporabili za promet. U Lok že dolgih 8 let nismo gradili nobenih tunelov, pa bi spet lahko kakšnega:) Prva ideja je, da bi se vodni tunel (flood tunnel) pričel na ovinku na Hrastnici, šel pod Stenom in izstopil pri Suhi. Potem se vidi, da je problem interakcija s “starim” tunelom za promet, pod katerim bi novi tunel verjetno moral iti. Tudi če bi kdo to znal rešiti, je problem cena, ki je verjetno ranga 50 milijonov € (hitra ocena na osnovi trenutno dostopnega čtiva). Zadeve ne znam po stroškovni plati primerjati s trenutnimi načrti protipoplavne ureditve Škofje Loke. Dejstvo pa je, da rešitev z vodnim tunelom reši vse, in ob vodi od Puštala do Suhe praktično ne bi bilo potrebno delati nič.

Takih projektov je v svetu precej, tule je en tak seznam: Flood Tunnel list.

Potem mi v oči pade Kuala Lumpur SMART tunnel project. SMART je kratica za Stormwater Management And Road Tunnel. Ja, tunel, ki je normalno uporabljen za promet, oni ga v primeru poplavnih dogodkov zaprejo, ga izpraznijo, vanj usmerijo viške vode, in ga na koncu v 8-48 urah očistijo in ga spet odprejo za promet. Dolg 10 km, presek 12 m. Odprt je bil leta 2007, in je samo do leta 2010 preprečil 7 večjih poplav. Naš tunel verjetno ni primeren za kaj takega, saj je lociran previsoko in sploh ni načrtovan za kaj takega.

Tule je prikazano, kako deluje vodni tunel v varianti, da poteka pod nivojem reke, kar je dražje in bolj komplicirano (mi ne rabimo iti po nivo reke). Konkretno kaže tunel v Austinu TX, ki ima premer 8 metrov in omogoča pretok 240 m3/s, cenovni rang (2014) 20 mio$/km.

Zabavno je brati o Great Calgary Flood Tunnel, kjer je župan o taki tehnologiji govoril kot o znanstveni fantastiki, malo kasneje leta 2013 pa so zadevo že resno načrtovali. Letos so zaključili projekt, vreden 48 milijonov $.

Ena možnost bi morda bila, da bi v tak tunel zajemali na puštalskem kopališču blizu Poličarjev, tunel pa peljali pod Gašperjem na Hribcu ali malce bolj vzhodno. Ven bi na drugi strani Stena prišli nekje pri Peklaju, od koder bi zadevco pod cesto speljali do obvoznice. Tam nekje na odseku od obvoznice ali čistilne naprave do Suhe bi se zadeva združila s pravo strugo, od tam naprej pa bi struga seveda morala biti razširjena, in odpravljene vse opisane ovire na Suhi. Tunel bi bil v tem primeru precej krajši, kar bi zelo pocenilo projekt. Morda razpolovilo ceno.
Na zajemu vode v Puštalu bi lahko bila nekakšna zapornica, kjer bi lahko regulirali pričetek zajema vode. Če bi recimo grozno poplavljala Selščica, Poljanščica pa ne, bi lahko Poljanščico zajemali in odvajali že pri pretoku 150 ali 200 m3/s in ne šele pri 300 m3/s, s tem pa bi rešili Sotočje in Sorško pred poplavo.

Proti tunelu bi bilo verjetno malo ljudi. Toplejši zrak iz tunela bi se pozimi morda dalo uporabiti za izboljšanje izkoristka toplotnih črpalk tipa zrak-voda v okolici. In ljudje na položajih bi imeli nekaj konkretnega za pokazati, to so plusi.

V glavnem, o zadevi pišem kot o zanimivosti, ki sem jo opazil med razmišljanjem o reševanju Loke pred poplavami. Kot rečeno, pa je treba paziti, da zadeve ne označimo prehitro za znanstveno fantastiko:)

datum strani: 20.9.2023
zadnja sprememba: 25.9.2023