Tu je poplavno varnost verjetno najtežje zagotoviti. V Puštalu na odseku od Naceta do Šturma (zgornji del Puštala) se gre za 10 poplavno izjemno ogroženih objektov, ter 5 srednje ali malo ogroženih. Na odseku od Šturma do Puštalskega mosta so še 4 ogroženi objekti (hitra ocena) in na Fužinski ulici ranga 10 ogroženih objektov. Skupaj gre za ranga 30 ogroženih objektov.
Prva in najboljša strategija je umik vodi, kar pa je enostavno reči. Država bi pri najbolj ogroženih morala pomagati z odkupom. To bi moralo biti nizka cena v primerjavi s tem, da desetletja gradimo neke mega strukture, sporne s cenovnega, estetskega in tudi varnostnega vidika.
Učinkovita rešitev (Mercedes) bi bil vodni tunel. Tule brez dodatnih komentarjev.
Zmanjšanje nivoja poplavne vode je na tem območju težko doseči, ker bi tu težko širili strugo. Velik “problem” je naravna ožina pri Šturmovi skali, ki že sama po sebi poskrbi za visok nivo, dodatno pa jo lahko zamaši plavje, kar pa pomeni potenciranje katastrofe za zgornji del Puštala. Čeprav, dolvodno od Šturmove skale so na desnem bregu vrtovi, kjer bi se dalo nekoliko razširiti strugo, bi pa bilo potrebno v tem primeru tudi podaljšati puštalski most. S tem bi se nekoliko znižal poplavni val v spodnjem delu Puštala in na Fužinski ulici, verjetno pa ne dovolj.
Za zgornji del Puštala (gorvodno od Šturmove skale) je Civilna iniciativa Varuhi Sore predlagala odstranitev jezu na puštalskem kopališču, širitev in poglabljanje struge na levem bregu že od Naceta oziroma Dore Plestenjak, znižanje terena na spodnjem delu Virškega polja, odstranitev zapornice in vsega v zvezi z njo na koncu brvi na strani Karluca, ter tvorbo naravnega prodišča na desnem bregu. “Stroka” je rešitev zavrnila iz nejasnih razlogov. Zaradi jezu in zapornice je voda na tem področju ob poplavah res višja, kot bi bila, če jezu ne bi bilo. Višina poplavne vode bi se s tem v zgornjem delu Puštala verjetno precej znižala, sklepam da za več kot meter, še vedno pa bi ga poplavljalo. Ne bi pa s tem nič dosegli na delu od Šturma naprej, se pravi v spodnjem delu Puštala in na Fužinski ulici.
Ob tem predlogu odstranitve jezu me sicer boli srce, saj si kot Puštuc in predani uporabnik kopališča in Pen ne znam predstavljati, kako bi bilo brez plavanja na “Pepetovem” jezu (svoje čase jez župana Hafnerja) in sproščujočega poslušanja zvoka slapov. Upam, da bi v tem primeru ostale vsaj Pene pod leseno puštalsko brvjo.
Izven naštetega ostane samo še reševanje s pomočjo zadrževanja vode, da ta nebi s takimi visokimi pretoki in tako hudourniško udarila po Škofji Loki. “Stroka” ugotavlja, da v Poljanski dolini ni možnosti za zadovoljivo zadrževanje vode. Varuhi Sore se s tem strinjajo. To navaja Malovrha, da bi se tudi on s tem strinjal, a on kar nekaj brca in se upira.
Če bi imeli ustrezne zadrževalnike in bi ti optimalno delovali, bi se recimo poenostavljeno ob pretoku 300 m3/s (merilna postaja Zminec) pričeli polniti z vsemi viški, ki so nad 300 m3/s. Če pogledamo poplavo 4.8.2023, je pretok v Zmincu preko 300 narasel že okoli 5h zjutraj, pod 300 pa je nazaj padel okoli 13h. Nad 300 je torej vztrajal okoli 8 ur, se pravi z nekaj rezerve okoli 30.000 sekund. Ker je bil max pretok nekaj čez 500 m3/s in če predpostavimo trikotno obliko časovnega poteka pretoka in nato to poenostavljeno (trikotnik) pointegriramo, dobimo, da bi zadrževalniki morali zadržati 30.000s x 100m3/s, kar znese 3 milijone kubičnih metrov vode. Pri dimenzioniranju na max 600 m3/s (upoštevati je treba še Hrastnico!) bi bilo to 4.5 mio m3 vode. Za predstavo, novi suhi zadrževalnik Pod Sušo v Zalem Logu za protipoplavno zaščito Železnikov ima kapaciteto 1 milijon m3 vode, predvidena investicija vanj pa 12.4 mio€. Celotno urejanje poplavne varnosti Železnikov je sicer vredno preko 30 milijonov €.
Če pogledamo vsa naša razlivna polja po Poljanski dolini navzgor do Poljan, imajo ta okvirno naslednjo površino: Virško polje 0.25×1= 0.25 km2, Bodovlje 0.17×0.6= 0.1 km2, Zminec 0.16×1.4=0.2 km2, Dolgi travniki 0.12×1.1= 0,13 km2, Brode-Gabrk 0.15×1.4= 0.2 km2, Log 0.3×1= 0.3 km2, Visoko 0.12×0.7= 0.08 km2. Skupaj imajo te ravnine površino okoli 0.25+0.1+0.2+0.13+0.2+0.3+0.08= 1.2 km2. Če hočemo zadržati 3 mio m3, bi jih v povprečju morali poplaviti z 2.5 m visoko vodo. Ker imamo tu še časovno prekrivanje zadrževanja, bi bilo dovolj zadržati manj od 3 milijonov kubikov. V nasprotno smer pa vleče dejstvo, da je treba dimenzionirati na pretok vsaj 600 in ne “le” 500 m3/s. Verjetno bi zadostovalo, če bi jih dolvodno zaporedno polnili do višine 2 m. Če bi katerega vmes lahko do višje višine, bi lahko ostale manj. Če katerega od teh ne bi bilo, bi morali ostale bolj. Če bi dodali kakšen soliden zadrževalnik nad Poljanami (druga občina), bi te lahko polnili manj. Ne moremo recimo narediti samo zadrževalnika Virško polje, ker bi ga rabili v tem primeru zaliti s 15m visoko vodo, kar je nemogoče, ker je višinska razlika ob reki pri Zmincu in koncem Virškega pri puštalskem kopališču le okoli 2m.
Pri teh suhih zadrževalnikih je cel kup problemov. Že spet je treba od vode umikati cel kup ljudi (tokrat iz področja zadrževalnikov), kar je podobno, kot če bi jih umaknili v Škofji Loki in zadrževalnikov ne bi gradili. Problem so neki megalomanski nasipi in betonske konstrukcije, problem je cena, problem je vzdrževanje, degradacija kmetijskih površin (kako se rešuje vsakokratne nabrane usedline??). Če damo vse to skupaj in primerjamo s projektom vodnega tunela, naenkrat vodni tunel izgleda čisto sprejemljiva rešitev:) Bi pa Mezopotamci (Medvode) verjetno tu imeli svoje poglede – oni bi nedvomno želeli, da pri nas čimveč vode zadržimo in jim ne pošljemo rakete.
datum strani: 22.9.2023
datum zadnje spremembe: 27.9.2023
COVID-19 Slovenija 