Večje dosedanje poplave na širšem območju Škofje Loke

Pobrskal sem po podatkih v ARSO arhivu, in za Selško Soro, Poljansko Soro in Soro izpisal največje pretoke, ki so se zgodili v zadnjih desetletjih, ponekod pa so podatki kar za zadnjih 100 let.

Porečje Sore obsega 566 km2, od tega Poljanščica približno 3/5, Selščica pa 2/5. Tipični pretoki Poljanščice in Selščice so tako približno v razmerju 3:2.

POLJANSKA SORA

datum	pretok [m3/s]	merilna postaja	obdobje meritev
2.9.1965	295	Zminec	1954-zdaj
1.11.1990	324	Zminec	1954-zdaj
18.9.2007	122	Zminec	1954-zdaj
22.10.2014	337	Zminec	1954-zdaj
4.8.2023	519	Zminec	1954-zdaj

SELŠKA SORA

datum	pretok [m3/s]	merilna postaja	obdobje meritev
11.12.1954	154	Škofja Loka	1953-1978
14.11.1982	258	Škofja Loka – I	1953-1978
1.11.1990	390	Vešter	1988-zdaj
6.10.1998	319	Vešter	1988-zdaj
18.9.2007	352	Vešter	1988-zdaj
4.8.2023	277	Vešter	1988-zdaj

SORA

datum	pretok [m3/s]	merilna postaja	obdobje meritev
28.9.1926	649	Suha	1926-1952
11.3.1931	393	Suha	1926-1952
2.9.1965	584	Suha – I	1953-zdaj
1.11.1990	687	Suha – I	1953-zdaj
6.10.1998	443	Suha – I	1953-zdaj
18.9.2007	431	Suha – I	1953-zdaj
22.10.2014	567	Suha – I	1953-zdaj
4.8.2023	797	Suha – I	1953-zdaj

Zbrano skupaj po datumu:

datum	Zminec [m3/s]	Vešter [m3/s]	Suha [m3/s]	Opis	Posledice
16.11.1901	?	?	?	Poplave Sora, Sava, Savinja, Soča	Selška Sora je odnašala mostove in ceste ter velike količine kamenja in lesovja. Pri Goričanah podrlo cestni most. Zaradi poplavljenih ali uničenih cestišč ter plazov so bile cestne povezave pretrgane v stranskih dolinah in višje ležečih predelih.
8.8.1924	?	?	?	Poplave Polhograjski Dolomiti (Hrastnica, Ločnica, Gradaščica, Bodoljščica)	Strašen vihar, silovit naliv. Umrlo skupno 19 ljudi (9 v Hrastnici, od tega 6 otrok), porušilo številne hiše. Vihar rušil strehe, kozolce in cele gozdne sestave. V Hrastnici odneslo dveletno Tončko in enoletno Francko Kristan. V hiši št. 59 je udrla voda. Žena posestnika Kristana, ki je odprla vrata, se je komaj rešila, hišo in otroka pa je odnesla voda (Slovenec LII/182). Otroka so kasneje našli v Tacnu. Posestnik Hribernik (Dobravc) ogromno škode, na mostovih za 45.000 din škode. Polno plazov in zemeljskih usadov (Sv. Barbara, Osovnik). Podrlo mlin v Fojkah in odneslo 4 mlinarjeve otroke. Razbilo Kržišnikovo žago in odneslo les ter gospodarja in hlapca. Odneslo puštalski in suški most. Skupna škoda takrat ocenjena na 30 milijonov dinarjev. (vir)
18.6.1925	?	?	?	Poplave Žiri, Rovte in okoliško hribovje, Poljanska dolina, Škofja Loka	Od Medvod do Žirov ostali le Puštalska brv, most v Poljanah in most na Trebiji. Skupaj v Poljanski dolini podrlo 15 večjih in 8 manjših mostov. Odneslo Puštalski most v gradnji, zelo poškodovalo most na Suhi in v Gostečah. Podrlo pol betonskega jezu elektrarne v Fužinah. V Rovtah in Račevi katastrofa.
27.9.1926	?	?	649	Poplave Gradaščica, Sora, Ljubljana …	Poljanščica zahtevala 10 življenj, Gradaščica 3. V Poljanski dolini uničenih 19 hiš, 18 gospodarskih poslopij, 7 žag, 6 mlinov, odneslo 12 mostov. Žiri odrezane. Odneslo MHE Fužine. V Loki odneslo novi eno leto star železobetonski most iz Puštala, leseno Hudičevo brv IN kapelico Sv. Janeza Nepomuka. Ob Šturmovo hišo je butal val. Kovačnico Fužine ob izlivu obeh Sor je naval direktno pomedel. Jez tovarne Šešir je bil 1m nad nivojem Poljanščice (časopis Slovenec LIV/221, LIV/222). Selščica odnesla kopališče v Vincarjih. Skupaj v porečju Poljanske Sore poplavljenih približno 590 ha (vir). Na Viču, v Trnovem in v Rožni dolini voda 2m visoko. Poplavljeno Mirje, Moste, Murgle, Log. V trikotniku Ljubljana-Vrhnika-Škofja Loka padlo okoli 60 milijonov m3 padavin, ki se je morala odteči v približno 12 urah (Slovenski narod LIX/221).
12.10.1926	?	?	?	Poplave Žiri, Škofja Loka, Kokra	Odneslo vse, kar je bilo provizoričnega narejenega po poplavi 2 tedna prej. V Žireh voda spet enako visoka. Spet ogromna škoda.
1.11.1990	324	390	687	Poplave Savinja, Sora, Kamniška Bistrica ter srednji in spodnji tok Save	Sora je v Suhi narasla za več kot 4 m. Odneslo je vodomerno postajo Suha, ko je zabeležila vodostaj 5,78 m nad normalo. Na škofjeloškem območju se je utrgalo okrog 400 zemeljskih plazov, poškodovanih ali uničenih je bilo prek 34000 m2 v zgradbah in uničenih 52 ha kmetijskih zemljišč. (vir) V Sloveniji 2 smrtni žrtvi, prizadeto področje z 240.000 prebivalci. Uničenih 190 hiš, ćez 5000 poplavljenih. Uničenih 9 industrijskih objektov, poplavljenih skoraj 400. Odneslo 96 mostov, 280 poškodovanih. Poškodovanih skoraj 2700 km cest, uničenih 20 km železnice (vir, tu beri še o izkušnjah!!).
18.9.2007	122	352	431	Poplave Železniki, Bohinj, Cerkljansko, Savinja, Kamniška Bistrica	V Železnikih visoka voda povzročila pravo razdejanje z ogromno materialno škodo in zahtevala 6 smrtnih žrtev.
22.10.2014	337	250(?)	567	Poplave Bača, Idrijca, Poljanska Sora, Krka, Gradaščica, Ljubljana zahod	Poplavljeni Puštal, Sorška in Demšarjeva, Fužinska, Studenec. Visok nivo Hrastnice, ki je precej uničila cesto po dolini. V občini Gorenja vas – Poljane je poplavilo prek 70 objektov. Poškodovani so cestna infrastruktura, kanalizacija, javni vodovod ter tudi novozgrajeni javni vodovod. Cesta na Kladje neprevozna. Pravo razdejanje v Karlovškem mlinu. Najhuje je bilo v hotoveljski grapi, kjer je voda pustila pravo razdejanje (vir).
4.8.2023	519	277	797	Poplave Sora, Savinja, Meža, Pšata, Dreta	Največje poplave v samostojni Sloveniji! Skupna škoda ocenjena skoraj na 10 milijard €.
27.10.2023	233	273	403	Poplave Bača, Soča	Bača imela rekorden pretok 321 m3/s v Bači pri Modreju ob 11h. Med Hudajužno in Podbrdom odnesla 50m ceste. Ogromno plazov, voda je tekla od povsod. V Škofji Loki je voda rahlo prestopila na Sotočju v Studencu ter na začetku Sorške ulice. Malenkost tudi na puštalskem Kopališču. Ni bilo večje škode.

Tu je veliko zanimivosti. Kot prvo to, da redko sočasno v obeh dolinah pade enormna količina padavin. Tipično je ena dolina s padavinami bolj obremenjena kot druga. Tako je bilo recimo zdaj 4.8.2023, ko je Poljanščica imela rekordne pretoke (rang Q100-Q1000), Selščica pa nič posebnega (rang Q5-Q10). Leta 2014 podobna zgodba, le v malce manjšem obsegu. Leta 2007 obratna zgodba in katastrofalne poplave v Železnikih. S tega vidika je bilo najbolj problematično leta 1990, ko sta obe reki hkrati močno narasli in poplavili, še sploh je Selščica v Škofji Loki imela rekorden pretok.

Poleg geografske porazdelitve količin padavin je veliko odvisno tudi od posebnih okoliščin, do katerih pride ob določenem dogodku. Leta 1926 je tako ocenjeni oziroma izmerjeni pretok Sore na Suhi bil manjši kot v zadnji poplavi 2023, kljub temu pa je nivo vode v Puštalu leta 1926 bil opazno višji, kot sedaj, pri Poličarju za 60cm. Govori se katastrofi iz Hrastnice (baje pretok tudi preko 140 m3/s), in o jezu, ki se je naredil na Hudičevi brvi v Puštalu in tako močno dvignil nivo vode v Puštalu. S tega vidika je dobro, da je zdaj brv “pravočasno” odneslo, kar se je zgodilo okoli 06:20, to je uro do uro in pol pred najvišjim doseženim pretokom Poljanščice. S tega vidika je tudi v Železnikih 2007 nastal tak problem, ker se je gorvodno pred tem naredila pregrada, ki se je potem pretrgala … O porušitvi jezov v Libiji septembra 2023 raje ne govorim.

Na potek vpliva tudi predhodna namočenost terena. Leta 1990 in 2023 je bil teren v dneh pred katastrofo že dobro namočen, zato se je močno dvigovala tudi podtalnica. Pri nas doma je Poljanščica 1990 prišla le do vogala hiše, vseeno pa smo imeli v kleti 10 cm podtalnice, ki je prišla in odšla, za njo ni bilo nobene posebne umazanije. Leta 2014 teren ni bil toliko namočen. Poljanščica je pri nas spet prišla do vogala hiše, v kleti pa ni bilo ne podtalnice in ne Sore. Zdaj v 2023 smo fasali skoraj meter in pol Poljanščice z vso umazanijo, ki jo je nosila, verjetno pa se je vmes primešala še podtalnica.

Povratne dobe za naše Sore so na ARSO definirane takole…

V oči bodejo povratne dobe Poljanščice na merilni postaji Zminec. Naših avgustovskih 519 m3/s bi po tej tabeli predstavljalo preko Q1000 vode, morda celo Q10000?! Verjetno je stvar v relativno kratki dobi meritev, in bodo te podatke sedaj močno korigirali. Podobno tudi glede meritev na Suhi, naših avgustovskih 797 m3/s bi po tej tabeli bile tam nekje dvestoletne vode, ki pa to zelo verjetno niso (več).

Nasploh je statistika tu nekoliko v škripcih. Podnebne spremembe so dejstvo, vzorci padavin so se res spremenili. Načeloma so padavine zdaj lahko intenzivnejše, in to večkrat kot prej. Podobno velja za suše. Voda, ki je prej imela povratno dobo 100 let, je sedaj morda samo še Q50 ali celo Q20, ne vemo točno. Tudi s tega vidika je problematično načrtovanje nekih zidov in nasipov, ker po logiki Q100+30% lahko že v nekaj letih pride do neslutene katastrofe, Libije tu raje ne bi. Bomo delali Q100+100%? Morda raje Q100+200%? To ne gre, če v Loki nočemo nad gladino gledati samo dimnikov.

Zunanje povezave:
Kronologija poplav pri nas
Predhodna ocena poplavne ogroženosti RS (2019)
Anton Jamnik – Pobuda oz. pripombe na tehnično poročilo poplavne varnosti Poljansko-Selške Sore in sotočja (2016)

datum strani: 21.9.2023
zadnja sprememba: 29.10.2023