V loškem koncu z eno besedo katastrofa. Primer silovitih in razdiralnih poletnih hudourniških poplav. Pri že tako namočenem terenu je ponoči na 4.8.2023 lilo kot iz škafa, in ves čas samo še privijalo. Z morja je prihajal topel in vlažen zrak, nad hribi v smeri proti nam pa se je ohlajal in sledil je obilen dež. Sovpadla je (tipično) jesenska razmočenost terena s poletno intenzivnostjo padavin. Največ padavin je v naši širši okolici padlo na Poljanskem, na Selškem ne tako izredno veliko. Najbolj so v našem koncu nastradale doline Hrastnice, Bodoljščice in Sopotnice.
Iz Hrastnice se je že ponoči ob 3h zlivala enormna masa vode in rušila vse pred sabo. Odnesla je del ceste pri Angeli in pri Bušnk, tam je uničila tudi most. Na več delih je struga nastala drugje. Med Bušnkom in Jakcom spodjedla novi del ceste na obeh straneh, uničila Jakcov most. Sprožilo se je ogromno plazov. Kjerkoli je v Hrastnico prej teklo vsaj pikico vode, je dol udaril plaz. Dolina je bila nekaj dni neprevozna, preden so se končno prebili skoznjo. Prej so se do posameznih kmetij ljudje prebijali po zanimivih potek daleč naokoli po okoliških hribih. Ogromen plaz na koncu Hrastnice v smeri Kozjeka pri Guzelju. On je šel čistiti nek kanal za vodo, kot ponavadi ob večjem deževju, a je uvidel, da je vode preveč in je šel nazaj v hišo. Ravno ko je stopil za vogal hiše, je mimo njega pridrvel ogromen plaz, za las je preživel. Sin in žena sta ga videla zunaj, in videla sta drveči plaz – mislila sta, da je človeka pokopalo. Desetine plazov pod Toščem. Pri Brojanovih je moral helikopter odpeljati nosečnico v porodnišnico, kjer je potem rodila svojega prvega otroka – hčerko:)
Mala Hrastnica je popolnoma poplavila hišo Štante, ker ima pod cesto le cev fi 60 cm. Višje pri Pleškotu je fi 120 in ni bilo težav. Pri Štanti je v končni fazi tudi Hrastnica sama prestopila nasip. Opazovali so leseni mostiček, ki je pri prejšnjih poplavah zajezil strugo in povzročil poplavljanje. Ko ga je tokrat odneslo, so si oddahnili, a že kmalu so vseeno bili sredi jezera. Tam blizu je Kalan nad hišo ob svoji gozdni jacuzzi hiški imel urejeno mesto za parkiranje avta – voda mu je poleg ostalega tudi ves ta pesek po grapi prinesla na dvorišče in mu v gozdu ustvarila manjšo plezalno steno.
Že ponoči je spodjedlo škarpo pod Kristani, in voda je udarila po cesti naprej mimo Brgleza in Jakovih. Iz jaškov v cesti je voda bruhala navzgor. Naneslo jim je pesek, drva, tudi večje kose. Pri Jakovih je Hrastnica pod cesto dosegla nivo samo dober meter pod cesto. Zaradi komunalnega opremljanja Žovšč, kjer bo nastalo naselje, se je pri Platiši, kjer je najnižja točka Žovšč, v pasu novozgrajenega kanalizacijskega kanala odtrgal del hriba, tako da je Platiša bil nad 8m prepadom. Zemlja (naplavina) je spodaj zasula strugo in vsekala čez k Albrehtu, ki je tako dobil del Žovšč in hkrati zaradi spremenjene struge še sedimente Hrastnice, skupaj skoraj 1000 kubikov šodra oziroma skal na parceli.
Bodoveljske grape in Sopotnice nisem podrobno spremljal, sta pa bili popolnoma uničeni. So rekli, da v Sopotnici ni bilo več sledu o kakšni cesti. V Bodovljah so pravili o milijonski škodi na obratu Knauff-a.
V Žireh se je pričelo sredi noči. Pretok Poljanščice je ustrezal 500-letnim vodam (podobno kot to noč tudi na Koroškem in v zgornjem delu Savinske doline). Plazovi in obširne poplave. Podobno potem v Gorenji vasi. V občini Gorenja vas-Poljane so registrirali preko 160 plazov. V Škofji Loki je uničilo 21 mostov. V Brodeh je spodjedlo most, tako da se je do Gabrka nekako dalo prebiti le po stari cesti. Most v Zmincu proti Bodovljam je spodjedlo na zminški strani, a sam most je nekako obstal. Obvoznica je na dveh mestih dobila manjši plaz, kar je bilo hitro sanirano.
Na merilni postaji v Zmincu je bil najvišji zabeleženi pretok Poljanščice 519 m3/s ob 06:40 (CEST – poletni srednjeevropski čas). Pri tem je vztrajal dve uri. Takrat je Selščica še naraščala in je v Veštru imela max 277 m3/s ob 08:30. Na Suhi je bil max 797 m3/s ob 7:20. Za primerjavo je max pretok v Zmincu 1990 bil “le” 324 m3/s, leta 2014 pa 337 m3/s. Selščica je v Veštru leta 1990 imela max 390 m3/s, leta 2007 (katastrofalne poplave v Železnikih) pa 352 m3/s. Tipičen poletni pretok Poljanščice v Zmincu je nekje 2-3 m3/s, pri tej poplavi je bil torej vsaj 200x višji od njega. Manjši pritoki so verjetno imeli še višji mnogokratnik tipičnih poletnih pretokov.
Poljanščica se med Zmincem in Bodovljami ni razlila preko obvoznice, in je zalila gostilno Kajbet. Tudi bližnje hiše proti Pahucu so imele 10 cm vode v hiši, kar je meter višje kot kadarkoli prej. Do ovinka struge pod Pahucem je voda poruvala skoraj vse drevje in ostalo rastlinje z bregov. Na dvorišča jim je naneslo polno mulja. Nad Zabrajdo, nad Podpurfelco in blizu Kajbeta so se sprožili manjši plazovi. No, manjši kakor za koga.
V Puštalu je voda okoli 05:10 prišla s Kopališča po cesti navzgor do Kuželja. Malo pred tem nas je zbudila prva sirena. Rdeče opozorilo je ARSO izdal šele sredi noči, ko smo mi še spali in si sploh nismo predstavljali, da se lahko zgodi kaj takega. Od poplav leta 1926 voda ni nikoli prišla v našo hišo. Za samo leto 1926 mi nihče nikoli ni povedal, kako točno je bilo, a je voda morala biti skoraj do stropa kleti. Ob 06:00 je voda že prišla do našega vrta. Ob 06:40 smo je imeli že pol metra v kleti hiše. Najvišja je bila okoli 07:40, ko jo je v hiši bilo okoli 1.4 m. Kuželjem in zraven Kernčkom je v novih hišah popolnoma zalilo stanovanjski del, škoda ogromna. Sami so se še pravočasno rešili skozi globoko vodo. Rebičem je skoraj 2m visoko zalilo novo hišo v gradnji na mestu stare Kernčkove hiše. En delavec je prišel na gradbišče reševati bager, a je zaradi hitro naraščajoče vode moral splezati nadstropje višje. V času najvišje vode, ko je do njega manjkalo le še 20-30 cm, se je komajda sam nekako rešil s plohom v kopalnico sosede Ivanke. Gasilska reševalna ekipa, ki je prispela ob 07:42, se je lahko obrnila. Zgodovina se ponavlja: 27.9.1926 je bila po poročanju Slovenca LIV/221 Kernčkova hiša do slemena v vodi, v LIV/222 pa da “… sta pri Kernčku v Puštalu utonili 2 kravi in 2 prešiča. Ljudje pa so se rešili na ta način, da so razdrli streho in potem polagali lestev od strehe na drevo in od drevesa do drevesa, da so po nji kot po brvi prišli na varno.”
Pri Nacetovi hiši je voda najvišje prišla ravno do sredine ovinka med Nacetom in Šteficom. Bila je tik pred vhodom v staro hišo, a “k sreči” je tudi njim tako kot nam poplavila le kletne prostore. Na vrtu jim je poruvalo polovico dreves. Mi smo v kleti imeli vse razdejano. K sreči je samo klet in ni bilo neke ogromne materialne škode, vseeno pa ogromno svinjarije in dela. Povsod blato na debelo, blato v vsakem lončku, steklenici, povsod. Nižje v Puštalu je ljudem uničilo dele stanovanj, Fojkarju delavnico, prevračalo cisterne s kurilnim oljem, ki se je izlilo, … Moj prvi sosed je sam prek vode na dvorišču nesel starše, da so jih lahko začasno preselili k vnukinji. Pri Poličarju je voda bila 60 cm pod nivojem iz leta 1926. Pri Kernčk je voda tudi bila pod označenim nivojem iz 1926, a po moji oceni le kakšnih 30 cm nižje.
Puštalsko leseno Hudičevo brv sem slikal s Puštalskega mosta ob 06:16. Puštalski most se je tresel, če si prijel ograjo. Postopoma je zalivalo parkirišče pri nogometnem igrišču, 3 avti so tam stali zapuščeni, enega je kasneje voda odnesla nižje na en breg. Naselje Studenec je bilo že takrat vso poplavljeno. Voda je s curkom drla preko parcel pri hišah. Po vrtovih odnesla vse in marsikaj izruvala. Potem se je voda še eno uro dvigovala!!! Pri Kovačih (2. hiša od mosta navzdol) je bila voda precej višja od dvignjenega stopnišča pred vhodom, klet jim je povsem zalilo in uničilo vse stroje in zaloge. Njihov vrt, po mojem mnenju najlepši v Loki in daleč okoli, jim je voda povsem uničila, v bistvu preorala.
Ob 06:30 so ljudje že govorili, da je odneslo Hudičevo brv. Po svoje še dobro, da se tam ni napravil kakšen dodaten jez, in bi voda v Puštalu še dodatno nenormalno narasla. Puštalski most je kasneje utrpel poškodbe na ograji na strani proti toku, saj je voda prišla skoraj čisto do nivoja mosta, in očitno je plavje poškodovalo ograjo.
Kapelica Sv. Janeza Nepomuka sredi Hudičeve brvi je za razliko od poplav leta 1926 obstala (Slovenec LIV/221), samo brv je obakrat odneslo.
Sorško in Demšarjevo ulico je popolnoma poplavilo, ker je na poplavni ravnici suškega polja. V pritličjih vode skoraj 2 metra. Tisti, ki si stanovanjskega dela tudi že po prejšnjih poplavah niso uredili v prvem nadstropju, so imeli ogromno škodo, je pa tam ranga 100 hiš! Plantaričevo hišo v samem sotočju rek je baje spodkopalo in uničilo. Nekatere tamkajšnje prebivalce so morali reševati s helikopterjem. Voda je z geodezično natančnostjo v prostoru označila področje napak pri gradnji v preteklosti.
Na Suhi je spodkopalo most na levem bregu in most se je zlomil. Nasutje tam je prevelika ovira za reko in reka se je odločila sama to urediti, če mi ne moremo. Podobno je naredila tudi leta 1926.
Mostovi v Škofji Loki so kar nastradali, in so bili dolgo zaprti. Tudi novi tunel je bil zaprt. Šele ko so v soboto odprli obvoznico v smeri doline, smo lahko prišli do Zminca. Puštalski most pri Mlekarni je bil zaprt kar nekaj dni, in v tem času smo z avtomobili precej hecno vijugali po Loki. Podobno kot leta 1926, ko so Puštuci v Loko hodili preko železniškega mosta v Medvodah (Slovenec LIV/222).
Tudi Selščica je narasla, a zaradi manj padavin na Selškem pretok ni bil tak, da bi povzročila večjo škodo.
Tu je treba omeniti vso pomoč in solidarnost ljudi, ki je sledila. Prišlo je ogromno ljudi, tudi iz drugih krajev Slovenije. Pomagali so z rokami, s stroji, vložili ogromno svojega časa v naslednjih dveh tednih, pomagali z denarjem. Dvigali moralo najbolj prizadetim. Vsak po svojih močeh. Kaj takega res še nikoli v življenju nisem doživel, res dober občutek. Vsem se zahvaljujem, četudi smo pri nas uspeli veliko večino sanacije opraviti sami. In hvala vsem tujim mehaniziranim enotam, ki so opravile ogromno dela pri sanaciji cest in mostov. Konkretno sem na terenu v Bodovljah in Hrastnici videl pridne italijanske enote. Hvala gasilcem, civilni zaščiti in občini, ki so vse organizirali. Hvala loški komunali za prompten odvoz smeti in lesa. Še enkrat hvala vsem!
datum strani: 21.9.2023
zadnja sprememba: 2.1.2024
COVID-19 Slovenija 