Anton Jamnik
Puštal 1
4220 Škofja Loka
Gospa Tatjana Bernik
Občina Škofja Loka
Oddelek za okolje in prostor
Zadeva: Pobuda oz. pripombe na tehnično poročilo poplavne varnosti Poljanske- Selške
Sore in sotočja
Spoštovani,
Živim ob Poljanski Sori in sotočju obeh Sor na desnem bregu 72 let. Zelo dobro poznam
obnašanje struge Poljanske Sore od puštalskega mostu do sotočja Sor in do suškega mostu. Že
nekaj desetletij spremljam pretoke m 3 /s na podlagi M.P. Suha pri poplavah in sušnih obdobjih.
Škofjo Loko-Puštal-Studenec-Sorško cesto moramo obvarovati strokovno brez visokih zidov,
višino obeh poplavnih vod – Selške in Poljanske Sore moramo v sotočju zmanjšati za 50 cm.
S tem se bomo tudi obvarovali dviga podtalnice v Puštalu, Sorški cesti in Studencu. Pri Q =
420 m 3 /s je višina podtalnice -1,5 m pod površjem zemlje. Poplave pa se začnejo med 420 in
450 m 3 /s.
Uporabil bi slogan: »VODI DAJMO PROSTOR V ŠIRINO IN PRVOTNO REZERVNO
STRUGO IZ ČASOV POPLAV IZPRED 60 IN VEČ LET«.
1. Vzroki poplav od puštalskega mostu – dolvodno in gorvodno desni breg
1.1 Do leta 1960 je bila vodna struga široka za 12 m več v notranjost parcele 29/2 k.o. Puštal, zdaj parkirišče in vrtovi. Takrat je Krajevna skupnost Puštal določila prostor za odlaganje smeti, odpadnega gradbenega materiala iz mesta in okolice vključno s sotočjem. Proda v
sotočju je bilo samo nekaj 200 m 2 . Prva velika poplavna voda cca. Q = 300 m 3 /s je že poplavila vrtove na levem bregu, Studencu, itd. Del smeti in gradbenega materiala na desnem bregu Poljanske Sore je voda odnesla s seboj in stanje struge je ostalo tako kot je sedaj, brez
rezervne poplavne struge.
1.2 Sotočje-Plantaričeva »škarpa«-levi breg Sore
Na levem bregu Sore je bil podaljšan vodni zid za 20 m od prvotno zgrajenega zidu in to v isto smer. Za Plantaričevim vrtom dolvodno pa so ravno tako navozili material z vseh gradbišč v Škofji Loki in zasuli rezervno poplavno strugo. Zadnji navoz gradbenega materiala
je bil ob rekonstrukciji Sorške ceste proti Suhi, ki je ostal še neporavnan.
1.3 Na Selški Sori se je zgradil nov vodni jez z zasukom v desno brez usmerjevalnika za jezom, kar zadržuje Poljansko Soro in poplavlja Studenec.
1.4 Desni breg Sore
Ob strugi na parceli št. 12/7 k.o. Puštal so zgradili vodovodni čistilni jašek, zato je nastalo ozko grlo med Plantaričevim vodnim zidom in vodovodnim jaškom. Poplavne vode so se usmerile v desni breg (točka 1.2.), tako da je odneslo zemljo na širini 4 m in dolžini 100 m od
vodnega jaška.
2. Pobuda na podlagi točk 1.1. in 1.2.
2.1. Odstraniti navoženo zemljo izpred 60 let dela parcele 29/2 k.o.. Puštal in desni breg Poljanske Sore vključno s sotočjem terasasto obložiti. Na levem bregu pod vodnim zidom pa odpeljati smeti in gradbeni material.
2.2. Iz sotočja so leta 1995 odvozili 15000 m 3 smeti in zemlje in skrajšali parcelo 29/2 k.o. Puštal za 20 m gorvodno. Ta del je že urejen.
2.3. Plantaričevo »škarpo« preoblikovati v prečno konkavno obliko v smeri toka vode – preusmeriti.
2.4. Odvoziti navožen gradbeni material od Plantaričevega vrta dolvodno na dolžini cca. 200 m in na širini 12-15 m obložiti s skalami.
2.5. Pod puštalskim mostom na zadnjem prekatu levi breg – narediti ščitnika za vhod in izhod vode.
3. Usmerjevalnik vod
Zelo dobro bo v sotočju služil usmerjevalnik Poljanske in Selške Sore (naj bo prečno konkavne oblike), ker bo z laminarnim pretokom injekcijsko spodbujal eno ali drugo vodo in večjo hitrost, brez sekundarnih vod.
4. Desni breg Sore
Pred suškim mostom tako visokega desnega bregu ni bilo nikoli in bi ravno tako razširili in terasasto obložili s skalami.
Za Q100 oz. 735 m 3 /s bi prečni prerezi strug zadostovali, če bodo odpravljene vse napake pod točko 2. Imamo pa tudi srečo, da so to hudourniške vode, da hitro upadajo oz. zaradi velikih padcev odtečejo. Verjetno je trenutno najhitreje, da dela začnemo takoj parcialno na posameznih odsekih in damo vodi površine, ki so jih imele verjetno nekaj sto let nazaj, nam občanom in marljivim gasilcem pa miren spanec v času velikih vod. Krajinski arhitekti pa bodo s svojim znanjem obdelali sotočje in bregove Sore.
Generalno pa dodajam, da se poplavne vode rešujejo že na samem izvoru, ne pa v ponoru, kajti v času digitalizacije se lahko natančno izračuna, koliko m3 prenesejo struge brez poplavljanja: že na pritokih rek z zadrževalniki kakor tudi na samih rekah. Vzgled vzemimo
Maltatal v Avstriji. Tak projekt pa bi zadoščal za Q500 (935 m 3 /s).
Pa še to. Približajte se ljudem, ki stanujejo ob vodi. Od veliko predlogov je lahko kakšen tudi
dober.
Škofja Loka, 28.1. 2016
Anton Jamnik
COVID-19 Slovenija 